plin

Èn årtike di Wiccionaire.

Walon (Rifondou)[candjî]

Prononçaedje[candjî]

Etimolodjeye 1[candjî]

Tayon-bodje latén « plenus » (minme sinse).

Addjectif[candjî]

singulî pluriyal
omrin plin plins
femrin padrî plinne plinnes
femrin padvant plinne plinnès

plin omrin (come addjectif djondrece, metou padvant u padrî l’ no) (pacô d' après l’ sinse)

  1. (purade padvant) k’ i gn a ene sacwè dvins, disk’ å boird.
    • Il a rapoirté on plin tchena d’ åbussons.
    • Ké plaijhi di travayî tot respirant a plinnès narenes les hinêyes des fleurs do bontins. Georges Pècheur (fråze rifondowe).
    • Sins fé shonnance di rén, l' ome riwaite, et stitchî abeye totes les fwaitindjes dins s' tiesse, et-z eraler tos les djoûs avou ene plinne panêye. Lucien Somme (fråze rifondowe).
    • — Lès côps d’halbådes di sès sôdårs tchèrpintés d’plonk,
      Lès rôl’mints dèl tonîre qui hatchît sès rampårs —
      C’èst l’coûr plin d’djalos’rèye qui l’djâle potche so nosse monde…
      Joseph Mignolet, "Li tchant del croes",, 1932, p. 17.
  2. (todi padrî) k’ a bråmint boevou (del bire, del gote, evnd.).
  3. (todi padrî) ki poite on djonne dins s' coir, po ene frumele : Loukîz a : « plinne ».
  4. (todi padrî) (linwince) ki n’ a nén stî spotchî, tot djåzant d’ on mot avou ene sipotchåve voyale.
    • Dins les motîs, c’ est l’ mot plin ki doet esse metou come intrêye.
Ratourneures[candjî]

(k’ i gn a ene sacwè dvins, disk’ å boird)

  1. plin a stritche u : plin a hope u : plin come èn oû u : plin come on cocå : vormint plin.
    • Li cafè d' a costé del såle esteut eto plin come èn oû.
    F. "plein à ras bord, plein à craquer".
  2. plinne lune° :
  3. come li plinne lune, come ene plinne lune : tot rond.
    • Bén sacré grand waerleu, avou t' mouzon come ene plinne lune et tes ouys come ene marcote Robert Mathieu (fråze rifondowe).
    • Avou s' boune bouye tote ronde come ene plinne lune … Brigitte Hosslet (fråze rifondowe).
  4. (tot) plin di (ene sacwè) : avou bråmint di (cisse sacwè la) ådvins.
    • Si måjhone est plinne di bardaxhreyes.
    • Il aveut ene djambe croxheye å mitan do mustea, tote plinne di sonk. Lucyin Mahin, Eviè Nonne (fråze rifondowe).

(k’ a bråmint boevou)

  1. plin come èn oû u : plin come tote li Pologne u : plin come on bari : fén .
    F. "complètement beurré".
Parintaedje[candjî]

(minme sourdant etimolodjike)

Mots d’ aplacaedje[candjî]
Sinonimeye[candjî]
  • (k’ i gn a ene sacwè dvins, disk’ å boird) : rimpli, rapleni
  • (k’ a bråmint boevou) ; Loukîz a : «  ».
Dizotrins mots[candjî]
Ortografeyes[candjî]
Après 1900, foû rfondou (Feller, Feller ricandjî, nén Feller) :
Ratournaedjes[candjî]
k’ i gn a ene sacwè dvins, disk’ å boird
k’ a bevou dtrop
Cisse pådje u ci hagnon ci est co a scrire, u a mete d’ adrame. Si vos avoz des cnoxhances so l’ sudjet, vos l’ ploz fé vos-minme.
  • fr= pleine
  • F. "plein, non élidé".

Adviebe[candjî]

plin (nén candjåve)

  1. bråmint.
    • Gn aveut i des djins e l' såle ? :: Oyi, i gn aveut plin.

Divancete[candjî]

plin (nén candjåve)

  1. divins et totavå.
  2. Li vî pere, i tcheye plin ses bagues, kén ovraedje !
Ratourneures[candjî]
  1. Al dicåce, plin mes tchåsses, del dorêye plin m’ gavêye, do rouyot plin mes shabots : rime-rame po s’ rafiyî d’ esse al dicåce.
Mots d’ aplacaedje[candjî]

Sustantif[candjî]

singulî pluriyal
plin plins

plin omrin

  1. metaedje di likide disk’ å boird d' on hena, copuvite di l' essince dins on rezervwer.
    • Vos m’ froz on plin d’ essince.
    • Dji n’ a fwait k’ deus plins disk’ a Marseye.
  2. femrin biesse k’ a on djonne e s’ coir : Loukîz a : «plinne»
Ratourneures[candjî]
  1. èn nén aveur si plin : èn nén esse bén consyin, si brouyî; loukîz a : esse avå les tchamps, li tiesse avå les cwåres F. "ne pas être dans la plénitude de ses facultés mentales".
Mots d’ aplacaedje[candjî]
Ratournaedjes[candjî]
  1. F. "plein".

Etimolodjeye 2[candjî]

Tayon-bodje latén « planus » («uni»)

Sustantif[candjî]

singulî pluriyal
plin plins

plin omrin

  1. plat terén sol hôt d' on tiene, d' ene montinne.
    • Sol crestea, ci n' esteut k' on grand plin ki l' pî-sinte trevåtchive, come traecêye å coirdea. Jean-Pierre Dumont (fråze rifondowe).
    • Ces mwaisses ovrîs walons la n’ avént waire d’ amuzmints, lon erî d’ tot, dins les plins do Donetz Lucyin Mahin, Vera.
Parintaedje[candjî]

plinne, plenaesse

Ortografeyes[candjî]
Après 1900, foû rfondou (Feller, Feller ricandjî, nén Feller) :
Ratournaedjes[candjî]

F. " plaine".