Aller au contenu

ribotaedje

Èn årtike di Wiccionaire.
Loukîz eto : rabotaedje.

Etimolodjeye

[candjî]

Do viebe « riboter », avou l’ cawete « -aedje ».

Prononçaedje

[candjî]

Sustantif

[candjî]
singulî pluriyal
ribotaedje ribotaedjes

ribotaedje omrin

  1. avalaedje di trop d' nouriteure et d' gote.
    • Avou l’ ribotaedje, on-z est bén vite croxhî. Motî Forir (fråze rifondowe).
  2. (pus stroetmint) fijhaedje di s' sôler.
    • Portant … dj' inme do todi m' manaedje.
      Li prouve, c' est k' dji va dislaxhî m' cour
      Po t' dire ki tos mes ribotaedjes,
      C' est paski dji n' pou rovyî m' sour,
      Leye k' a metou ene taetche e l' famile,
      Tot fjhant l' rosse, li boune a tot fé. Jean Dessard, D'ine cohe so l'aute, 1939, p.146, Di stoc èt d’ tèye ! Sinne dialoguêye anti-alcoolique (1927) (fråze rifondowe).

Parintaedje

[candjî]

Sinonimeye

[candjî]
avalaedje di trop d' nouriteure et d' gote
fijhaedje di s' sôler

Sipårdaedje do mot

[candjî]

w. do Levant

Ortografeyes

[candjî]
Après 1900, foû rfondou (Feller, Feller ricandjî, nén Feller) :

Ratournaedjes

[candjî]
avalaedje di trop d' nouriteure et d' gote
fijhaedje di houmer bråmint del gote