åme

Èn årtike di Wiccionaire.

Walon (Rifondou)[candjî]

Etimolodjeye[candjî]

Tayon-bodje latén « anima » («air», «shofla»).

Prononçaedje[candjî]

Sustantif[candjî]

singulî pluriyal
åme åmes

åme femrin

  1. (mot d’ rilidjon) pårtêye nén veyåve d' ene djin, ki vicreut co après l' moirt.
  2. (pa stindaedje do sinse) çou ki rind on peupe tipike, diferin d' ses vijhéns.
    • On peupe ki piede se lingaedje piede si åme Jean Guillaume (fråze rifondowe).
  3. djin.
    • On n' ouxhe dedja fwait do må a cisse pôve åme la.
  4. exhowe po bouter.
    • I n' a pont d' åme.

Ratourneures[candjî]

  1. nén ene åme

Mots d’ aplacaedje[candjî]

Ortografeyes[candjî]

Après 1900, foû rfondou (Feller, Feller ricandjî, nén Feller) :

Ratournaedjes[candjî]

pårtêye d' ene djin foû di s' coir di tchå

Waitîz eto[candjî]

Lijhoz l’ årtike åme so Wikipedia