Aller au contenu

brén

Èn årtike di Wiccionaire.

Sustantif

[candjî]

brén omrin

  1. viye rifondowe, ki n’ est pus (waire) eployeye, di « brin ».
    • Et la, tot maflé, i lyi dit : « On est dins l’ brén m’ fi. Il ont pierdou l’ Bon Diu et i pinsnut k’ c’ est nos k’ a fwait l’ côp ! ». Christine Tombeur, dins Li Rantoele, 63, « Cwand on a ene mwaijhe reputåcion ! », p. 22.

Ortografeyes

[candjî]
  • brén : R9 (rifondaedje ricandjî enawaire) (lére)

Ratournaedjes

[candjî]

Loukîz a : brin.