Aller au contenu

kifessionå

Èn årtike di Wiccionaire.
Alofômes di k(i)- / co-
Plinne cogne Lidje-Årdene
(betchete sipotchåve)
Cogne Nameur-Tchålerwè
(betchete nén spotchåve)
Sipotcheye cogne Lidje-Årdene
kifessionå cofessionå cfessionå

Etimolodjeye

[candjî]

Bodje « kifession » avou l’ cawete «  », çou ki dene on mot bodje « kifesse » avou l’ dobe cawete « -onå ».

Sustantif

[candjî]
singulî pluriyal
kifessionå kifessionås

kifessionå omrin

  1. (e l’ eglijhe catolike) meube d' eglijhe, la k' on s' vént cfesser.
    • Divant les kifessionås, c’ esteut des cawêyes abominåbes Jean-Pierre Dumont (fråze rifondowe).
    • Cwand Djôzef a sôrti do cfessionå, il a rtrové sacwants petchîs k' il aveut rovyî do dire Joseph Houziaux (fråze rifondowe).
    • Pus rade ki l’ vint del bijhe, n a-st on curé ki pete evoye foû di s' kifessionå et rintrer el sacristeye tot breyant: «Fernand ! Savoz çki dj’ vén d’ aprinde a cfesse ? Vosse feme nos fwait poirter les coines!» Christian Thirion (fråze rifondowe).

Parintaedje

[candjî]

kifesser; Loukîz a : « kifesser »

Dizotrins mots

[candjî]

plantchete

Ortografeyes

[candjî]
Après 1900, foû rfondou (Feller, Feller ricandjî, nén Feller) :

Ratournaedjes

[candjî]
meube po s' aler cfesser

Waitîz eto

[candjî]

Lijhoz l’ årtike kifessionå so Wikipedia