Aller au contenu

hoûlaedje

Èn årtike di Wiccionaire.

Etimolodjeye

[candjî]

Do viebe « hoûler » avou l’ cawete « -aedje ».

Prononçaedje

[candjî]

Sustantif

[candjî]
singulî pluriyal
hoûlaedje hoûlaedjes

hoûlaedje omrin

  1. hoûlmint.
    • Mins les scrijheus walons, contrairmint à çou k’ on pôreut croere, ont pris å hoûlaedje do canon d’ Brussele, li consyince di leu valeur et d’ leu pårler. Joseph Mignolet, Li walon å payîs di Lîdje, (1938), p.39 (fråze rifondowe).

Mots vijhéns

[candjî]

Ortografeyes

[candjî]

Ratournaedjes

[candjî]
hoûlaedje