lodjeu

Èn årtike di Wiccionaire.

Walon (Rifondou)[candjî]

Etimolodjeye[candjî]

No d’ fijheu do viebe : «lodjî»

Prononçaedje[candjî]

Sustantif[candjî]

singulî pluriyal
omrin lodjeu lodjeus
femrin lodjeuse lodjeuses
lodjresse lodjresses

lodjeu omrin

  1. onk ki lodje amon des djins.
    • Pitit-z a ptit, on-z a fwait copiner l' lodjeu Joseph Calozet (fråze rifondowe).
Cisse pådje u ci hagnon ci est co a scrire, u a mete d’ adrame. Si vos avoz des cnoxhances so l’ sudjet, vos l’ ploz fé vos-minme.

2. li ci ki cwirt a-z esse lodjî. I bergoléve avårla: c' esteut on lodjeu (ramexhné pa J.M. Pierret). F. (candjmint di stîle) rechercher l'hospitalité.

3. (pus stroetmint) djonne ovrî d' fosse ki lodjive dins ene måjhon d' on coron, la ki l' mwaisse-lodjeu, on houyeu eto, boutéve årvier di lu (onk fijheut l' djoû, l' ôte li nute). li bon boket, c' est todi po l' lodjeu li feme del måjhon aveut todi håsse di fé bebele å djonnea ki lodjive e leu måjhone; Loukîz a: mwaisse-lodjeu.

4. unité di mzura del cliyintele d' èn otel, ki corespond a ene djin et ene nute. Sol moes d' may, - a l' avirance, hin - dj' avans yeu cåzu l' dobe di lodjeus par djoû ki l' anêye passêye. Loukîz a: didjuneu, nuteye. F. nuitée.

Mots d’ aplacaedje[candjî]

Ratournaedjes[candjî]

  • F. invité, logeur