nonna
Apparence
Etimolodjeye
[candjî]Prononçaedje
[candjî]- AFE :
- diferins prononçaedjes : /nɔ̃ː.ˈna/ /noː.ˈna/ /nuː.ˈna/ /nɔ̃ː.ˈnɛ/ /noː.ˈnɛ/
- prononçaedje zero-cnoxheu : /nɔ̃ː.ˈna/
- Ricepeures : non·na
Adviebe
[candjî]nonna (nén candjåve)
- rafoircixhaedje di neni.
- insistant après ene kestion d' acertinaedje.
- - Vos avoz stou al råwe, mi ome !
Nonna, vs dis dj'. — Motî Forir (fråze rifondowe). - - Li circoncizion, on lzî côpe li zizi?
- Nonna, djusse li scopurner — Båze di dnêyes di l’ Årdene nonnrece, a «zizi» (fråze rifondowe). - - Lyi av diné l' droet d' boere do cafè - A nonna, ça !
- - Ele est bén metchante don l' feye di cial ?
- - Nonna, mins cwand ele ni doime nén s' sô, ele est haeyåve. — Joseph Vrindts, « Li pope d'Anvers » (1896), p.7 (fråze rifondowe). - Eyu, eyu ? Dijhoz mel ! Dijhoz mel ! breyote-t i l' djonne di bedot padrî l' baye do paxhi. Dijhoz mel ! Dijhoz mel ! Dji dirè avou vos ! :: Nonna, nonna, k' Polite rûteye. — Willy Bal (fråze rifondowe).
- Matante, si vos vloz do vinaigue di peme, dji vs è rmetrè on cantea :: Nonna, dji n' vou rén hertchî avou mi ! — Rodolphe Dedoyard (fråze rifondowe).
- -Vos n' avez nén léjhou l' gazete ?
-Nonna, djusse li foyton. Pocwè?
-Pask' on-z a rtrové vosse galant ir al nute divins on bodet, moirt !
— Paul-Henri Thomsin, ratournant Maigret èt l’danseûse d’å Gai-Moulin, 1994, p. 13 (fråze rifondowe).
- - Vos avoz stou al råwe, mi ome !
- sins responde a ene kestion d' acertinaedje.
- Nonna, ça n' si pout nén — Motî d’ Bastogne (fråze rifondowe).
- insistant après ene kestion d' acertinaedje.
Ratourneures
[candjî]- ebén nonna
- Dji pinséve ki c' esteut leye, ebén nonna — Motî d’ Bastogne (fråze rifondowe).
- L’ ôte djoû, dj’ a volou fé schoûter ene caricole di mer a m’ pitit-fi k’ a troes ans. Dji pinséve k’ i sereut tot ewaeré d’ î ôre li brut des waches. Ebén nonna ! Ké broke ! Il a totshûte dimandé comint fé po candjî d’ posse — José Schoovaerts (fråze rifondowe).
- nonna; eyou çki t' vas ! / nonna ca nonna ! / nonna, ô, nonna ! / nonna savoz ! / nonna saiss ! / nonna, ô, vos nonna ! / taiss ki nonna ! / a nonna !: rafoircixhantès dijhêyes.
- A nonna, valet ! ti n' m' î årès nén, a tes cayets d' politike — Båze di dnêyes di l’ Årdene nonnrece, a «a nonnè» (fråze rifondowe).
- Nonna, saiss, avou les Indocide, i gn a pont d' abituwaedje — Båze di dnêyes di l’ Årdene nonnrece, a «abituwadje» (fråze rifondowe).
- - Vz îroz e-n escursion ossu, vos ?
- Nonna, ô, nonna, dj' a ôte tchôze a fé, la, mi, avou mes cénk zwers — Båze di dnêyes di l’ Årdene nonnrece (fråze rifondowe).
- nonna dai
- nonna ki
- Nonna k’ i n’ a pus håsse, portant, l’ vî bribeu : l’ ouxh vént di s’ taper å lådje tot d’ on côp, come po responde… — Arthur Xhignesse, « Boule-di-Gôme », 1912, p.30 (fråze rifondowe).
- oyi mins nonna
- nonna saiss
Sinonimeye
[candjî]Mots vijhéns
[candjî]Contråve
[candjî]Ortografeyes
[candjî]Après 1900, foû rfondou (Feller, Feller ricandjî, nén Feller) :
E rfondou walon :
Ratournaedjes
[candjî]rafoircixhante cogne di «non»
Loukîz a : non