ribote
Apparence
Etimolodjeye
[candjî]Bodje vî francès « riboi », pal voye do francès « ribote » (minme sinse).
Prononçaedje
[candjî]- AFE :
- diferins prononçaedjes : /ʀɪ.bɔt̠ʲ/ /ʀi.ˈbɔt/
- (pa rfrancijhaedje) /ʁi.bɔt/
- prononçaedje zero-cnoxheu : /ʀi.ˈbɔt/
- Ricepeures : ri·bote
Sustantif
[candjî]singulî | pluriyal |
---|---|
ribote | ribotes |
ribote femrin
- shijhe wice k' on magne ou k' on boet di trop.
- I gn a m’ cour ki halcote,
Dji sin k’ i va cahin-caha,
Come après ene ribote— Martin Lejeune, "Marguèrite, si vos m’aimez…" (fråze rifondowe).
- I gn a m’ cour ki halcote,
- fijhaedje di s' sôler.
- – Et cåze di çoula, vos, Camile,
Fåt k' vos bevexhe a vs fé rmuzrer ?
Ritrouve t on l' oneur al candjlete ?
Seur ki neni ! C' est co bén mî :
L' ome k' end a co ene pitite miete
Li djoû d' ribote, i l' a rovyî. — Jean Dessard, D'ine cohe so l'aute, 1939, p.146, Di stoc èt d’ tèye ! Sinne dialoguêye anti-alcoolique (1927) (fråze rifondowe).
- – Et cåze di çoula, vos, Camile,
Ratourneures
[candjî]Parintaedje
[candjî]Sinonimeye
[candjî]shijhe wice k' on magne ou k' on boet di trop
fijhaedje di s' sôler
Ortografeyes
[candjî]Ratournaedjes
[candjî]fijhaedje di s' sôler
Francès : beuverie (fr), guindaille (fr)