buzea
Apparence
Etimolodjeye
[candjî]Bodje « buze », avou l’ cawete « -ea », pitite buze.
Prononçaedje
[candjî]- AFE :
- diferins prononçaedjes : /byː.ˈzja/ /byː.ˈʒa/ /by.ʒa/ /byː.ˈzɛː/ (betchfessî ea)
- prononçaedje zero-cnoxheu : /byː.ˈzja/
- Ricepeures : bu·zea
Sustantif
[candjî]| singulî | pluriyal |
|---|---|
| buzea | buzeas |
buzea omrin
- pitit touwea.
- touwea d' ene pupe.
- Rimetoz l' buzea après vosse pupe, pårén.
- (antomeye) (rabaxhanmint) hatrea (cô).
- BIETMÉ. Vî båbô k' vos estoz !
TÅTÎ. Nonna, dj' so-st ene ehale !
BIETMÉ. Taijhoz vs, vî tabernake ! Vos sondjîz les brocales
Et les boreas tot fwaits !
TÅTÎ. - Alez è, djonne huzea !
Si dji n' mi ratneu nén, dji vs sipatreu l' buzea ! — Édouard Remouchamps, Tåtî l’ Pèriquî, 1884, Ake I, Sinne VII, v. 121-124 (fråze rifondowe). - Dji t' apougnrè pa t' vî buzea
Et dji speyrè t' xhalé muzea. — Martin Lejeune, Œuvres lyriques du poète wallon Martin Lejeune, p. 113, "Djaloserèye" (fråze rifondowe). - On voet leu pôve pitit buzea
Si rimpli d’ dôsses
Divni foû cogne ! — Joseph Vrindts, Vîx Lîge, (1901), p.36, “Battaye di Feumme !” (fråze rifondowe). - Dji m' va côper l' coide di tes mwins, li tins do magnî … si ti metes on pîd sol costé, dji t' côprè-st adon l' buzea. — Paul-Henri Thomsin, Li diâle è cwér : Ine avinteûre di Bakelandt l'èspiyon di Napolèyon à Lîdje, 2009, p. 34 (fråze rifondowe).
- BIETMÉ. Vî båbô k' vos estoz !
- avala (ecdût ki moenne l' amagnî del goidje a l' estoumak).
- Li pere a bea houmer do peket, end a todi e trefond do buzea. — Arthur Xhignesse, Boule-di-Gôme, 1912, p.12 (fråze rifondowe).
- S' on l' vind måy tchir ! Kéne astrapåde
Del vey crexhe po les ritches buzeas. — Louis Lagauche, Lès bèlès-eûres, (1928), p. 91 (fråze rifondowe).
- (mot d’ zolodjeye) plome d' on djonne oujhea.
- El polet n' a co k' des buzeas. — Motî d’ Nivele (fråze rifondowe).
- dizo d' ene plome d' oujhea.
- (botanike) trawé montant di sacwants plantes, come les dinrêyes.
- I beveut s' gurnådene avou on buzea di strin — Motî d’ Nivele (fråze rifondowe).
- Eyet l' simince di nos sminces montrè set côps septante-set côps a smince, so des noveas buzeas — Willy Bal (fråze rifondowe).
Ratourneures
[candjî]- toirtchî l' buzea
- djeu d' buzea : djeu d' efant ki saynut d' djonde ene tiesse di pupe metowe al tere avou les bokets do buzea di cisse pupe la k' a stî sketêye.
- fé l’ long buzea
Parintaedje
[candjî]Mots d’ aplacaedje
[candjî]Sinonimeye
[candjî]Mots vijhéns
[candjî]Pwaire minimom
[candjî]Ortografeyes
[candjî]Après 1900, foû rfondou (Feller, Feller ricandjî, nén Feller) :
E rfondou walon :
Li mot n’ est nén dins : C13
Ratournaedjes
[candjî]hatrea
Loukîz a : hatrea
Waitîz eto
[candjî]
Lijhoz l’ årtike buzea so Wikipedia